Zadnja leta opažam, da so tudi v naši mali dolinici travniki iz leta v leto manj pisani. Manj je cvetlic. In ker je učni pripomoček oz. princip poučevanja o 'življenjskem ciklu' (navdihnjen na podlagi montessori metode) eden izmed sestavnih delov H3 učne metode, svoja fanta učim tako, da vsak pojav, vsako bitje spoznamo od njegovega začetka, do njegovega konca in 'ponovnega rojstva'. Pravzaprav fanta ta princip kar sama sproti ponotranjata.
Tako se je K letos odločil, da del našega travnika ne bomo pokosili. Zato, da bodo cvetlice res odcvetele in spustile semena.... Da bo travnik naslednje leto spet pisan.
Podobno je naša njiva za opazovalce pravi mali pragozd. Morda se komu utegne zdeti celo zanemarjena. A le na videz. Na njej najdete vse: posejana semena, male rastlinice, zrele rastline, rastline v cvetu in posušene rastline. Ves populjen plevel gre za zastirko in s tem gnojilo. Ker želimo doživeti, izkusiti, opazovati celoten cikel rastlin. Pa še lastna semena imamo. To nam daje samostojnost in neodvisnost od sistema. Sicer se imamo še ogromno za naučit, da ne bo pomote.
Ko pogledam na druge vrtove, vse v nulo pošlihtano. A nikjer nobene rastline v cvetu. Nikjer nobene posušene rastline. Samo 'poletje' vsenaokrog... nobene 'jeseni' in nobene 'zime'. Kaj mislim s temi letnimi časi, bo jasno malo kasneje.
Preko tega procesa spoznavam, kako zgrešen način življenja imamo. Sploh ne vem, kako naj to napišem, ker.... beseda trajnostno je totalno zlorabljena, ampak... Ja, nekako v svojih delovanjih procesa ne izpeljemo do konca, celostno... Torej, da rastline (tiste, ki jih ne uporabimo za prehrano) nekako pustimo, da naredijo celoten življenjski krog. Saj poznate tisti simbol kače, ki golta svoj rep - oroborus, simbol, ki ponazarja življenjski krog rojstva in smrti in ponovnega rojstva. No, to...
Mi tega ne počnemo in smo 'zaljubljeni' v večno poletje. Poletje, kot vrhunec... ok, tudi zgodnja jesen oz. indijansko poletje je za nas še sprejemljivo, ker žanjemo pridelek... Ampak jesen, zima... oh ne, to pa ne.
Uspeh, užitek, akcija, dogajanje.... TOOOOO je življenje. Ne, to ni življenje, je zgolj del življenja.
Jesen predstavlja umik vase, kontemplacijo, premišljevanje o sebi, svojih dejanjih, življenju na sploh. Zima pomeni počitek. Počitek in nabiranje moči.... Za akcijo spomladi.
Povejte mi, ali je v našem načinu življenja kaj prostora za umik vase, kontemplacijo, refleksijo.... Prav na silo si moramo vzeti ta čas... Počitek? Kaj je že to?
Uspeh, užitek, akcija... to nas zanima..... Če prenesem na svet rastlin: cvetenje, sadeži... to....
Prezremo sejanje semen.... eh, saj bo in jih vržemo v zemljo.... Tako kot rojstvo... eh, v porodnišnico, saj bo.... Nobene priprave, nobene občutljivosti.... Starost, eh, strpajmo jih v domove za ostarele, da jih ne vidimo.... Smrt... eh 🙈... je ni...
A veste, kaj hočem povedat?
Enako je pri učenju: nikogar ne zanima, kakšen potencial leži v otroku. Ne zares. Saj je veliko blebetanja o tem in zahtev, da morajo šole razvijat otrokov potencial. To so prazne besede. Kdo pa je pripravljen kaj narediti, da se prepozna ta potencial? Ker to ni vprašanje enega testa, enega trenutka ali enega dneva... To je proces, ki traja, zahteva pozornost.... Kaj šele spodbujanje otrokovega razvoja! Kdo se loti tega?.... Ja, ja, spet besedičenje o tem, kako moramo poskrbet za otroke pa to.... Ampak, koliko staršev to zares počne? Koliko staršev zares zanima otrokov razvoj? Koliko se jih iskreno vpraša, kaj njihov otrok potrebuje za rast in razvoj? Koliko staršev je pripravljenih se aktivno angažirat pri tem, s svojim časom, trudom in pozornostjo? To, kar opisujem, sta jesen in zima in začetek pomladi. Skrbeti za seme, da ne zgnije .... ustvariti ustrezne pogoje za rast rastline.... priprava zemlje, gnojenje, zalivanje.... No to? Koliko staršev skrbi za 'seme'? Koliko staršev 'pripravi zemljo za seme'? Koliko staršev aktivno skrbi 'za rast in razvoj svoje rastlinice'?
Ah, ne to je pretežko... pa toliko drugih stvari imam za opravit. Ampak radi pa bi, da bi naša rastlinica zacvetela. To pa ja. Pa da bo ful uspešna. In občudovana. Ja, to pa hočemo.